Skrb za okolje

Koristi uporabe javnih prevozov

20140809_151625Dobrih 20 odstotkov emisij toplogrednih plinov v Sloveniji povzroča promet. Glavnina teh emisij odpade na cestni promet in skoraj 40 odstotkov emisij CO2, ki nastajajo zaradi prometa, povzroča raba avtomobilov v mestih. Dejstvo je zaskrbljujoče in terja uvajanje učinkovitejših in čistejših načinov prevoza, s katerimi bi zmanjšali onesnaževanje zraka, hrup, segrevanje ozračja in s tem vplive avtomobilskega prometa na zdravje ljudi in kakovost življenja v mestih.

Reševanje problema je seveda zapleteno in drago ter zadeva obsežno in celovito prometno politiko tako države kot lokalnih skupnosti. Med ključne ukrepe na področju trajnostne mobilnosti v urbanih središčih sodijo cenovna politika na področju motornih goriv, povečevanje deleža biogoriv, izboljšanje storitev javnega prevoza ter zagotavljanje pogojev za razvoj drugih oblik trajnostnega prometa.

Obremenjevanje okolja iz prometa postaja vse intenzivnejše. Prometna infrastruktura fizično posega v prostor, promet na njej pa obremenjuje okolje z emisijami škodljivih snovi. Promet porabi tretjino vse primarne energije in je eden največjih in najbolj razpršenih porabnikov neobnovljivih virov energije, a je pomembno gibalo razvoja. V Sloveniji se pospešeno gradi avtocestna infrastruktura, ki bo zmanjšala zastoje na preobremenjenih odsekih cestnega omrežja in omogočala hitrejši pretok blaga in storitev ter pospešila policentrični razvoj.

Kljub tehničnim izboljšavam motornih vozil se zaradi povečane potrebe po mobilnosti emisije toplogrednih plinov v ozračje povečujejo. Stanje poslabšuje spreminjanje strukture prometa, saj se delež cestnega prometa neprestano povečuje, železniškega prometa pa ne. V celoti se povečuje tovorni promet, a predvsem cestni, kar dodatno obremenjuje okolje. V potniškem prometu je težnja zmanjševanja uporabe javnih prevozov še izrazitejša, tako v mestnem kot v medmestnem potniškem prometu. Zmanjševanje števila potnikov vpliva na ekonomijo javnih potniških prevozov in otežuje obnavljanje voznega parka. Prednosti osebnega prevoza se tako povečujejo. Zaradi porasta števila motornih vozil in povečane

 

 mobilnosti se je ustrezno povečala tudi poraba motornih goriv, s tem pa emisija CO2 kot najpomembnejšega toplogrednega plina. Obnavljanje voznega parka pozitivno vpliva na zmanjševanje emisije dušikovih oksidov, vendar se zaradi vse večjega števila vozil ti učinki zmanjšujejo.

Za zmanjševanje emisij TGP je izrednega pomena tudi aktivna prometna politika lokalnih skupnosti v smeri spodbujanja uporabe javnih prevoznih sredstev s hkratno ustrezno ponudbo sodobnega javnega

 prevoza. Osebni avtomobil mora v urbanih središčih postati "breme".

EURO standard pri varovanju okolja

canstockphoto1952638Da bi izpolnili izjemno stroge zahteve standarda Euro 5 in še strožje zahteve standarda o čistoči izpušnih plinov EEV, je MAN razvil koncept MAN Pure Diesel, v katerem sta vbrizgavanje s skupnim vodom (Common Rail) in hlajenje povratnega voda izpušnih plinov - AGR. Doseganje zahtev standarda EEV omogoča filter PM-KAT in filter trdnih delcev CRTec.

Obe tehnologiji pri obratovanju ne potrebujeta dodatka Ad Blue, ki torej ni potreben, to pa je povezano s prihrankom pri vzdrževanju in obratnih materialih. Pozabite lahko na dodatne postanke na bencinskih črpalkah, zanemarljiv pa ni niti prihranek pri teži. Nenazadnje ta tehnologija ne prinaša nobene dodatne porabe goriva in je tako ekonomična pri nabavi, obratovanju in vzdrževanju.

Ločevanje olj in tekočin v delavnicah

poligon Vransko - januar 2012 061Odpadna olja sodijo med rabljene snovi. Niso pa še povsem izrabljena snov, saj njihove lastnosti omogočajo, da jih ponovno uporabimo. So še vedno dobrina in imajo svojo tržno vrednost. Ker imajo visoko kurilno vrednost se lahko uporabljajo kot kurivo v takemu načinu kurjenja prilagojenih pečeh (visoke temperature, čistilni filtri) predvsem v železarnah in opekarnah.
 
Obstaja pa tudi možnost regeneracije rabljenih mazalnih olj. Regeneracija rabljenih olj se v Sloveniji ne izvaja. Od držav EU so pri regeneraciji rabljenih olj vodilne Italija, Francija in Grčija. Vendar so količine zbranih odpadnih olj v teh državah tudi 100 krat večje kot v Sloveniji. Z regeneracijo rabljenih olj pridobijo rerafinirana bazna olja, ki jih uporabljajo pri proizvodnji maziv.

Vlada republike Slovenije je na podlagi Zakona o varstvu okolja na svoji 10. seji, dne 27. februarja 2003, sprejela Operativni program ravnanja z odpadnimi olji. Iz programa izhaja vrsta aktivnosti med drugim, da se izdela program ukrepov za izboljšanje stanja na tem področju.